Klemenčič Ivanka, časnikarica, r. Anžič 6. marca 1876 v Lj. Dovršila je mestno dekliško šolo v Lj., stopila v 23. letu kot uradnica v odv. pisarno dr. Repeža v Lj., odšla v začetku l. 1900. kot urednica Slovenke v Trst, kjer se je poročila z odv. stenografom in časnikarjem Fr. Klemenčičem; 1908 sta stopila oba v uredništvo »Slovenca« v Lj., pri katerem sodeluje K. še danes (soprog ji je umrl kot vojak v Judenburgu 1916). Po prvih pesniških in časnikarskih poskusih je začela s članki, črticami, ocenami itd. vneto sodelovati pri »Slovenki« (prilogi tržaške Edinosti 1897–9), posebno v letih 1900–02, ko jo je urejevala kot samostojen mesečnik. Zbrala je okrog njega tedanjo slov. moderno, masarykovce in nar. socijalno inteligenco; literarna moderna s Cankarjem in Župančičem je imela v njem bojno postojanko zoper zastareli naturalizem Govekarjev in realizem Aškercev. Nekaj malega je sodelovala tudi pri LZ in SN. Od 1914 do 1918 je urejevala Družinsko pratiko. Po prevratu je vodila nekaj časa krščansko žensko gibanje in mu začrtala napredno smer; urejevala je nekaj mesecev lj. Slovenko, sodelovala pri goriški Slovenki in tržaškem ŽS, tudi pri SM.